Zgodbe GoOpti voznikov: Medo in Andrej

Medo in Andrej - GoOpti voznika s kilometrino. Dve neukrotljivi duši, ki sta svoji življenji zapisali cesti. Vsak s svojim repertoarjem dobrih zgodb. Vlekla sta jih iz rokava kot za šalo. Tukaj sta, da jih delita z vami.

Letališče Brnik. Čez uro petinštirideset bo pristalo letalo iz Istanbula. Svetleč GoOpti kombi že stoji blizu terminala za prihode, pred vrati pa voznika v elegantni uniformi potrpežljivo čakata na potnike. Še je čas za kavo. Z Andrejem Laurenčičem in Urošem Medvedom - Medom sedemo za mizo in že naslednji trenutek se odprejo vrata v svet 'šoferskih' zgodb.

Andrej - GoOpti voznik

1Andrej


Dneve preživita za volanom in srečujeta najrazličnejše ljudi. Zagotovo so se vama nekateri potniki še posebej vtisnili v spomin. Imata kakšen primer v mislih?

Andrej: Uh, toliko jih je, da sploh ne vem, katerega bi izpostavil. Nazadnje je bilo res super, ko smo sodelovali s festivalom Metal Days v Tolminu. Prevažali smo različne glasbene skupine, ki so nastopale na festivalu, kot so Kreator, Testament, At the gates, Blind guardian, Skindred, Exodus,

Medo: To je bila enkratna izkušnja. Enkratni ljudje. Priskrbeli so nam celo dovolilnico za vstop v zaodrje, kar je bilo res noro doživetje, videti vso to 'mašinerijo' v ozadju.

Andrej: Jaz se pa spomnim, kako je bilo zabavno, ko smo vozili za nekdanjega britanskega premierja Davida Camerona. Med njegovim obiskom v Sloveniji smo skrbeli za prevoz njegovega spremstva. Predstavljajte si, kako je bilo to videti: kolona dolgih temnih protokolarnih vozil, z lučkami in zastavicami, vmes pa naš kombi z roza kolesi. Takrat smo se počutili res pomembne. :)

Medo: Meni je v zelo lepem spominu ostala tudi vožnja z italijansko snemalno ekipo. Štiri dni sem jih vozil po slovenskih toplicah. Super ljudje, zanimivi, zabavni in prijazni. Obravnavali so me kot člana svoje ekipe in me vsak večer povabili, da se jim pridružim pri večerji.

Medo - GoOpti voznik

2Medo


Kaj je najlepše pri poklicu voznika?

Medo: To, da si sam svoj gospodar, da si svoboden, z ljudmi in nenehno v gibanju.

Andrej: Pestrost in raznolikost tvojega vsakdana. Vsak potnik, ki se vozi s tabo, ti pove nekaj novega. Jaz na primer še nikdar nisem bil v Indiji ali na Tajskem, vendar, ko poslušam zgodbe ljudi, ki prihajajo iz tistih krajev, sem v mislih že tam. :) Super je. Delo na terenu mi zelo odgovarja, čeprav sem odprt za nove stvari. Lahko bi počel tudi kaj drugega, vendar samo, če bi bilo delo razgibano, zanimivo in v povezavi s potovanji.

Super, to so lepe plati vajinega poklica. Kaj pa tiste manj svetle? Kaj lahko najbolj zagreni življenje voznika?

Andrej: Megla! V megli ti nobene izkušnje, nobena kilometrina ne pomagajo. Takrat si lahko le zelo, zelo pazljiv, pa upaš, da se tako vedejo tudi ostali udeleženci v prometu.

Katera relacija je vama najljubša?

Medo: Tista, ki je še nisem prevozil! Haha :) Najraje odkrivam nove kraje, vendar teh že počasi zmanjkuje, ker sem prevozil že toliko kilometrov. Nekatere relacije poznam na pamet. V Benetkah na primer poznam vse izvoze, postajališča, parkirišča, pa tudi vse golobe po imenih. Haha :)

Andrej: Meni je ljuba Bologna. Tja rad vozim. Drugače pa ima vsaka destinacija neke svoje posebnosti. Želite nekaj nasvetov? Na relaciji Padova – Bologna bodite pripravljeni na meglo, v Trstu se izogibajte šoferjem začetnikom (na zadnjih vratih imajo prilepljeno nalepko s črko L), v Milanu pa bodite še posebej pozorni na voznike skuterjev. Tam skuterji švigajo iz vseh strani.

Za konec pa nas zanima, katere so vajine 'šoferske skrivnosti'. Kaj je tisto, kar vozniki počnete, ko ste sami?

Medo: Jaz med čakanjem na vožnjo ribarim! Ja, tako je. Sem strasten ribič in poznam vse kraje, kjer lahko združim prijetno s koristnim. Ko peljem na letališče Malpensa, ribarim v reki Ticino. V Bologni pa obiščem jezero Rosario. Sposodim si ribiško opremo in uživam!

Andrej: Ko čakamo, običajno gledamo filme na tablicah ali prenosnih računalnikih, kaj preberemo, ali pa se sprehodimo po starih mestnih jedrih. Eden od lepših je prav gotovo v Bergamu. Jaz osebno imam tudi zelo rad glasbo. Ko v kombiju ni nobenega potnika, si privoščim glasbo, ki mi v tistem trenutku najbolj odgovarja, povečam glasnost in zraven pojem. Moja najljubša pesem med vožnjo je Bohemian Rhapsody od Queenov. Včasih jo potiho zavrtim tudi, ko so potniki v vozilu in povem vam, da se čisto vsakič najde kdo, ki začne tiho prepevati, ostali pa vsaj malo ''migajo'' z glavo. Ni lepšega od dobrega razpoloženja med vožnjo. :)

Po zvočnikih se zasliši glas, ki napoveduje pristanek letala. Medo in Andrej si popravita uniformi in stopita na svoje mesto. Tam bosta sprejela nove potnike in obrnila svež list novim dogodivščinam. V zraku je čutiti prijetno vznemirjenost. Čar potovanja je namreč ravno v tem, da nikdar ne veš, kaj te čaka za ovinkom. 

Podajte se novim dogodivščinam naproti tudi vi!


Povejte naprej in delite našo zgodbo.
Newsletter