1. Električna, samovozeča, skupna (shared) – so to vozila prihodnosti?
Vsekakor. Električni pogon se izkazuje za veliko bolj učinkovito izrabo energije in znižuje emisije CO2 do 60%, odvisno od načina proizvodnje elektrike. Glede na povprečje EU je sicer prihranek emisij le okoli 20%, vendar bo razvoj trajnostnih oblik proizvodnje elektrike v prihodnjih letih ta delež vsekakor izboljšal. Večja vozila, kot so avtobusi in tovornjaki, pa bodo zelo verjetno uporabljala tudi vodik, ki bo omogočal daljše razdalje.
Samovozeča vozila se že vozijo po številnih mestih po svetu in samo vprašanje časa je, da pride do širšega konsenza glede ureditve prometa s takimi vozili. Vsekakor bodo najprej prisotna na zaprtih oziroma omejenih področjih in v velikih mestih. Da pridejo do nas v širšo dnevno uporabo, bo preteklo še nekaj časa.
Pri skupnih ali deljenih vozilih poznamo dve področji. Eno je deljenje vozil, kot to izvajata v Sloveniji Avant2Go in Giro Car Share. Prvi ima svoja električna vozila, drugi pa omogoča, da vsak lastnik vozila deli svoje vozilo z drugimi. Oboje uspešno izboljšuje izrabljenost vozil, da niso 96% časa parkirana in zavzemajo javni prostor, ampak so ta vozila veliko bolje izrabljena in tako znižujejo emisije, ki nastanejo s proizvodnjo vozil.
Drugo področje pa so skupni oziroma deljeni prevozi, kar delamo pri GoOptiju. Na tak način se emisije in tudi stroški v povprečju še trikrat bolj znižajo. Potniki imajo še vedno fleksibilnost izbire ure in prevoz od vrat do vrat.
Zato menim, da bodo v naslednjem desetletju deljeni oziroma skupinski prevozi postali mobilnost prihodnost. Seveda skupaj s hitrim in frekventnim avtobusnim in železniškim prometom na najbolj prometnih relacijah in ob konicah, skupaj z mikromobilnostjo za krajše relacije in lepo vreme ter seveda deljenimi vozili za izlete in prevoze, kjer je veliko postankov, prtljage oziroma malo prometa.
2. Kako menite, da se bo spremenila mobilnost v prihodnosti, da ne bo prijazna samo do okolja, ampak tudi do uporabnikov?
Vsaka sprememba navad je kratkoročno problem. Če gledamo na osebno vozilo kot višek prijaznosti do uporabnikov, bo ta prehod kratkoročno za uporabnike naporen. Ko pa bo dovolj veliko število uporabnikov naredilo to odločitev, da preskoči iz osebnega vozila na alternative, bodo alternative postajale vedno boljše in uporabniku bolj prijazne.
V nekem trenutku bomo začutili, da je osebno vozilo pravzaprav breme. Kaj je lepšega, da na lep dan uporabiš kolo, ko dežuje pa skočiš na hitre in frekventne avtobuse, ali pa se iz ene četrti Ljubljane v drugo odpelješ s kombijem, ki nudi direktne skupinske prevoze za podobno ceno.
In dejstvo je, da tudi, če se ti bo kdaj mudilo in boš moral uporabiti taxi, bo mesečni strošek vseh premikov še vedno cenejši od trenutnega realnega stroška osebnega vozila. Na koncu je potrebna le še ena aplikacija, ki združuje vse navedene alternative in dobimo uporabniku najbolj prijazno mobilnost.
3. Zasebni avtomobili že nekaj let niso več in. Čeprav v mestnih središčih vse več ljudi kolesari, pa se na delo, denimo v Ljubljano, vsi ne moremo pripeljati s kolesom. Kje vidite rešitev, če se zavedamo, da javni prevoz v nekaterih regijah ni dobro razvit?
Javni prevoz se izvaja predvsem z vozili, ki imajo večje kapacitete. Ker je geografska razpršenost v Sloveniji relativno visoka, to pomeni, da se morajo voziti okoli in imeti veliko postankov. Posledično sta trajanje vožnje in zanesljivost urnika problematični.
GoOpti je skupaj s partnerji, kot so Regionalna razvojna agencija Ljubljana urbana regija, Inštitut Jožef Štefan, zavod IPOP in drugimi, del projekta SmartMove, ki med drugimi predvideva vzpostavitev dinamičnih shuttlov oziroma skupinskih prevozov na relacijah med BTC in UKC ter okolico Ljubljane, kjer je javni potniški promet slabo direktno povezan. Tukaj imamo v mislih Domžale, Kamnik, Kranj, Grosuplje in druga okoliška mesta, ki so s centrom Ljubljane sicer še sprejemljivo povezani, vendar dodatno prestopanje že tako daljši čas potovanja še podaljšuje in samo zanesljivost poslabšuje do te mere, da je izkušnja resnično slaba. Posledično večino ljudi na teh povezavah potuje z lastnim vozilom.
Naš projekt predvideva, da med februarjem in majem prihodnje leto ponudimo brezplačne dnevne prevoze na delo vsem zaposlenim na področju BTC in UKC.
4. Katera je največja prednost souporabe vozil in prevozov?
Največja prednost je zagotovo to, da nimaš stroškov z vozilom. Vrednost vozila se v času znižuje, letne registracije, tehnični pregledi, redni servisi, okvare, platišča, vinjete, parkirnine, bencin ... Povprečen voznik se niti ne zaveda, kako visoki so stroški njegove mobilnosti.
Pri souporabi postanejo stroški jasni in življenje postane veliko bolj brezskrbno in manj stresno. Ni iskanja parkirišč, ni več izsiljevanja na cesti in težkih voznikov, ni več neskončnega hitenja ... Ker javni potniški promet in alternative pri nas žal še niso najbolje razviti, prehod iz lastniškega vozila v souporabo zahteva še nekoliko angažmaja pri načrtovanju svojih premikov in prilagajanja. Vsako leto je ponudba boljša in ta prehod bo vedno lažji.
5. GoOpti je zagotovo ena izmed inovativnih tehnoloških rešitev na področju mobilnosti. V kakšni smeri boste razvijali storitve, da bodo sledile novim konceptom mobilnosti?
Pravkar smo naredili novo aplikacijo za voznike, v začetku naslednjega leta pa bo na voljo še mobilna aplikacija za potnike. Ta bo omogočala spremljanje lokacije in čas prihoda voznika ter v drugem koraku tudi možnost delanja sprememb, kar je trenutno velik problem našega sistema, kjer je mogoča le stornacija in nov nakup.
Poleg prevozov na letališča že sedaj izvajamo prevoze na dogodke. Resnično upamo, da bo projekt SmartMove pokazal, da smo že širše pripravljeni zamenjati lastno vozilo za veliko bolj trajnosten in cenejši skupinski prevoz. Če bodo rezultati spodbudni, bomo nadaljevali razvoj prilagoditve platforme tudi na krajše relacije.